Zaščiteno: Konec nekega življenja…

Ta vsebina je zaščitena z geslom. Za ogled spodaj vpišite svoje geslo:

Končno dvanajst!

index

 

Moja najmlajša je včeraj končno dočakala svojih dvanajst let! Vsa navdušena nad tem, nad neomejenimi (skoraj) možnostmi, ki jih ji ta starost daje….je čakala na ta dan že dolgo, skupaj s sošolkami so odštevale dneve, ki so jo ločili od tega prelomnega trenutka, ko bo končno brez omenitev (?) gledala naprimer filme, ki imajo v kotu oznako +12, pa lahko bo…kaj vem kaj vse se ji mota po glavi, vedno zavzeto in širokobesedno pripoveduje, kaj vse si želi od življenja. Komaj čaka, da odraste. Sposoja si moje obleke, naskrivaj jih oblači, včasih pa tudi zares obleče kaj za ven, v upanju, da bo izgledala bolj odrasla.

Ime Facebook strani

Mojih 54 odtenkov

Mojih 54 odtenkov in vse barve vmes

 

Ko takole pišem o različnih tematikah, sem ugotovila, da sem bila s poimenovanjem strani morda prehitra. Ko sem se odločala o imenu, sem imela v mislih predvsem oblikovanje spletne strani, ki temelji na moji naklonjenosti Istri, opisovanju mojih poti, raziskovanj in spoznanj, obenem pa sem si želela tudi pisati o sebi. Ker je raziskovanje Istre omejeno le na en del leta, v ostalem času pa se mi dogaja marsikaj, je ime Moja Istra za marsikoga neprivlačno in objava ne doseže ljudi, ki jim je Istra morda zoprna ali pa vsaj nezanimiva.

Gregorjevo se bliža

Gregorjevo je lep običaj

Gregorjevo je praznik, ki je slovenska različica Valentinovega. Praznik zaljubljenih, dan, ko se ptički ženijo. Saj še stara slovenska pesmica poje o tem, ko se ženijo ptički, si fant najde deklico. In jablana požene cvet, saj ljubezen vlada spet….Kaj naj bo to drugega, kot naš domač praznik zaljubljenih Gregorjevo, neoskrunjen s komercialnimi dodatki in oglaševanji? Valentinovega ne moreš zgrešit, ko ti na vsakem vogalu ponujajo srčke, vrtnice in turistične destinacije, kamor morate peljati svojo drago ali dragega, če hočete dokazati ljubezen. Ja, če prej nisi dragi ali draga, to postaneš takrat. S stanjšano denarnico, kar je pač cilj trgovcev, z ljubeznijo pa nima bistvene zveze.

Regrat moj vsakdanji

Regrat je spomladi najboljša solata

Regrat…kaj se mi prikaže pred očmi, ko pomislim nanj? Na bližino pomladi, ki jo tako željno pričakujem! Na to, da se bom spet lahko po mili volji pasla po travnikih, ki skrivajo meni tako ljub vzorec- rozete v obliki sonca. Rojena sem spomladi in verjetno ravno zaradi tega tako komaj čakam prehod iz mrzle zime v toplo pomlad. V dneh, ko ga nabiram skoraj vsak dan, se mi rozetice prikazujejo še v spanju. Potem pomislim še na svoje vedno pripravljeno vedrce, rokavice in nož, pa na sončne dopoldneve, ki so mi dani, da jih izkoristim prav v ta namen!

Regrat sem rada nabirala že kot otrok. Rada sem ga tudi jedla. Mami ga je pripravljala ponavadi s toplim krompirjem, pa tudi kot čisto navadno okisano solato. Vedno mi je teknil, tak ali drugačen. V zvezi s tem pa obstaja neka anekdota. Ko sem se odselila z Dolenjske na Gorenjsko, sem se moji mami zelo smilila. Po njenem mišljenju sem odšla med tiste mrzle Gorenjce in bila povsem sama tam in vsa nebogljena. Res je, da sem odšla že pri nedopolnjenih dvajsetih, se poročila in rodila prvega otroka. Nisem bila povsem sama…ampak si pa predstavljam, kaj je doživljala ona, ko je spustila svojega otroka tako daleč v svet. Kar je vedela o Gorenjskem, je bilo samo to, kar je slišala od drugih, in iz raznih vicev na račun gorenske škrtosti. Si je verjetno mislila: “Na Gorenjsko je morala iti, ubožica, kjer je vse mrzlo, ljudje in narava, kjer še pomlad pride en mesec kasneje”….

In kaj se je zgodilo? Nekega dne pride poštarica, ki je takrat še službovala v našem koncu. 

Počitniške prikolice so zakon :)

Počitniške prikolice

Počitniške prikolice Adria

Počitniške prikolice so že od nekdaj imele v mojem srcu posebno mesto. Kot otrok sem opazovala počitniške prikolice, pripete za avtomobile s tujo registracijo, ki so jih vlekli za sabo bogati, verjetno nemški turisti (vsaj tako sem takrat mislila). Na morje smo hodili k teti v Ankaran, ki nam je odstopila sobo v svojem malem stanovanju. V Ankaranu je tudi kamp, mimo katerega smo hodili na plažo. Tam sem vedno opazovala počitniške prikolice, postavljene v senci ankaranskih pinij. Z zavistjo  sem gledala na bogataše, ki si lahko privoščijo to, za moje starše nekaj neverjetno razsipniško in nepotrebno zadevo, kajti mi doma nismo niti avta imeli, kaj šele počitniške prikolice!

Rojena sem v Novem mestu. Tam že od nekdaj obstaja nekoč tovarna IMV, danes preimenovana v Revoz. In kar pomnim, so izdelovali tudi počitniške prikolice. Mislim, da je to že več kot 50letna tradicija. Ko sem odraščala, sem se zavedla, da je to način dopustovanja ne prav premožnih ljudi. Tujci, predvsem Nemci, Francozi in Italijani so uporabljali počitniške prikolice prav zato, ker so želeli prihraniti. Sabo so večinoma vozili prav vse, od wc papirja do mineralne vode. Bivanje v kampu pa jim je omogočilo dokaj poceni preživetje na ozemlju bivše Jugoslavije.

V zadnjem razredu osnovne šole sem se morala odločiti za nadaljnje šolanje. 

Istralandia: pubertetnik tja pač mora iti

Istralandia

Istralandia

Istralandia je že dolgo časa cilj, ki je za mojo enajstletno hči v prvem planu vsakič, ko se odpravimo v Finido. Kdaj bo Istralandia le prišla na vrsto, sprašuje. Pa odgovarjam: “Počasi, šele prišli smo! Najprej pospravi svoje stvari na svoje mesto, potem pa morda v naslednjih dneh ta tvoja Istralandia le pride na vrsto!” Pravzaprav nimam namena tja it zapravljat denarja in zgubit celega dneva za to, da ležim nekje v senci, pa da moram še plačevat za to, ko pa je morje praktično zastonj in v senci tudi lahko ležim…o, ne in ne! To meni pač ni po volji. Pravzaprav mi je…nekje zadaj si želim tudi jaz plavanja v sladki vodi in ležanja v senci s knjigo v naročju in imeti mir, da mi otrok stalno ne skače po glavi- mami to, mami ono… samo nekako se moram izmazat. Ne morem otroku pojasnjevati vpričo vseh, da pravzaprav nimam denarja, da bi plačala celodnevne karte zanjo, za njeno prijateljico in še zase. Pa še hrano bo treba tam kupit,  za par ur iti se pa res ne splača. Komaj vsako leto spravim skupaj za to, da smo lahko tu toliko časa, pa da splaniram vse, kar bomo pojedli in za vse lunaparke in sladolede, prav zares pa nimam v planu še tega! Istralandia! Pa kaj še!!

Istra in njena zgodovina

Istra

Istra

Istra

Istra je čudovita stara pokrajina, največji polotok vzhodne obale Jadranskega morja. Obsega nekaj manj kot 3900 kvadratnih kilometrov. Sega od Milj (Muggia) na vzhodu do naselja Volosko pri Opatiji. Cela istrska obala je dolga okoli 600 km. Od skrajne severne do skrajno južne točke pa je približno 100 km. Na severu jo nekako omejuje Čičarija. Lepo viden kraški rob jo vidno loči od celine. Strme kamnite obale na zahodni strani obliva morje Tržaškega zaliva, vthodno obalo pa morje Kvarnerja. To privlačno sredozemsko ozemlje sestavlja dvoje različnih podnebij, dvoje načinov življenja, dve vrsti turističnih ponudb. Na eni strani obala, kjer so ohranjeni mnogi dragoceni ostanki antične dediščine in notranjost Istre z ostanki srednjega veka, po drugi strani pa bogastvo turistične ponudbe, ki obsega vse od pohodništva, rekreacije in športa do dopustniško turistične ponudbe.
Istra se deli na tri geografska področja. Te imenujejo Bela, Siva in Rdeča Istra. Zakaj? Del na severu, tržaški kraški svet in Čičarija je znan po veliko padavinah, vendar tam vlada suša zaradi kraških tal in voda hitro ponikne. Zaradi velikih kamnitih kraških prostranstvih se ta del imenuje Bela Istra.
Osrednji del je značilen po rečnih dolinah in flišnih skalah. Tam pa je tudi več vode in rastlinja. V tem delu izvirajo največje istrske reke: Mirna, Pazinčica in Raša. Ime Siva Istra ima po sivi barvi, ki jo dobi pozimi, pa tudi zaradi glinastih naslag.
Najplodnejša in najbolj naseljena pa je Rdeča. Obsega del ob morju, ki je znan po razčlenjenosti in rdeči zemlji.
K ozemlju Istre geografsko sodijo tudi manjše skupine otokov, posebej je pomemben Brionski arhipelag s 14 otoki, ki je tudi narodni park. Zaščitena področja so tudi gozd Zlati rt v Rovinju, Limski zaliv, Pazinska jama, Motovunski gozd , rt Kamenjak itd.

O meni

Nekaj o meni, kot se vidim sama

Sem Mateja, “gospa” v zrelih letih…ki se je odločila, da bo končno nekaj naredila tudi zase. Zakaj “gospa” :) ? Obstaja določena definicija, katera ženska je gospa, v zafrkljivem smislu. Ja take sorte gospa sem jaz.

Kaj mislim s tem- narediti nekaj zase? S tem mislim na to, da poskušam najprej raziskati, nato pa razviti svoje talente in sposobnosti, ki so mi bile dane že ob rojstvu. Nato iz tega ustvariti želje, kaj s tem početi. Iz teh želja narediti cilje in delati na tem, da se uresničijo. Nekaj od tega mi je vseeno uspelo početi. Imam par drobnih hobijev, ki so mi v zadovoljstvo. Vedno sem si želela menda nemogoče. Početi stvari, ki me veselijo, pa obenem ne biti obremenjena s časom, uživati v drobnih stvareh… Nabiranje gob, regrata spomladi, lešnikov, vrtnarjenje, šivanje, pletenje, ustvarjanje, to so drobnarije, ki me veselijo. Včasih se je izšlo, večinoma pa ne toliko, kot bi si želela. Ni bilo časa. Ali pa čas ni bil primeren, ne kraj, ne okolje, služba, imela sem majhne otroke …. tu lahko naštejem vse, kar ponavadi ljudje naštevamo, ko se opravičujemo ali pojasnjujemo, zakaj česa nismo naredili. Razloge, zakaj NE.

Kamni na sto načinov

Ko se vreme pokvari, ko ne vemo, kaj bi počeli, pa se lotimo dela, ki bo nas, ki nam v žilah teče ustvarjalna kri, učinkovito zaposlilo. Vsaj zase lahko govorim tako. Če se lotim česa od tega, so otroci lačni, ker nikakor ne morem nehat. Zato je dobro, da najprej vsaj na pol pripravim obrok, sicer….. :)

rakov-zaliv-nabiranje-kamnov

Nabiranje kamnov z babico

Seveda pa je prej treba imeti dovolj materiala, da lahko ustvarjamo. Prav bo prišlo, če že doma mislimo na to in prinesemo s sabo ustrezne vodoodporne flomastre različnih debelin, akrilne barve in lake, silikonsko pištolo, primeren karton in podobno. Pripravljene imejmo čopiče, debele in tanke, še kakšno dodatno lepilo, naprimer Mekol. da ne umažemo miz ali krožnikov, na katerih bomo barvali, jih prevlecimo s folijo za živila. Pripravljen karton lahko otroci pobarvajo za podlago, kamenčke pa lahko lepimo vsakega posebej ali pa namažemo celo površino z lepilom in lepimo. Na koncu lahko posujemo povrh še mivko, ki se bo prijela z lepilom narejenuh črt, otresemo stran odvečno in slika je gotova!

Na sprehodih pa poberemo morda kak naplavljen les, školjke, veje, iščemo prav posebne kamne. Jaz naprimer v samem nabiranju uživam bolj kot otroci. Vedno privlečem domov polne žepe. Slika je iz Rakovega zaliva pri Maredi.

Izdelke, ki jih bomo skupaj z otroki naredili, pa s ponosom obesimo na ograjo za razstavo in povabimo sosede na ogled!