Category Archives: Morje

Počitniške prikolice so zakon :)

Počitniške prikolice

Počitniške prikolice Adria

Počitniške prikolice so že od nekdaj imele v mojem srcu posebno mesto. Kot otrok sem opazovala počitniške prikolice, pripete za avtomobile s tujo registracijo, ki so jih vlekli za sabo bogati, verjetno nemški turisti (vsaj tako sem takrat mislila). Na morje smo hodili k teti v Ankaran, ki nam je odstopila sobo v svojem malem stanovanju. V Ankaranu je tudi kamp, mimo katerega smo hodili na plažo. Tam sem vedno opazovala počitniške prikolice, postavljene v senci ankaranskih pinij. Z zavistjo  sem gledala na bogataše, ki si lahko privoščijo to, za moje starše nekaj neverjetno razsipniško in nepotrebno zadevo, kajti mi doma nismo niti avta imeli, kaj šele počitniške prikolice!

Rojena sem v Novem mestu. Tam že od nekdaj obstaja nekoč tovarna IMV, danes preimenovana v Revoz. In kar pomnim, so izdelovali tudi počitniške prikolice. Mislim, da je to že več kot 50letna tradicija. Ko sem odraščala, sem se zavedla, da je to način dopustovanja ne prav premožnih ljudi. Tujci, predvsem Nemci, Francozi in Italijani so uporabljali počitniške prikolice prav zato, ker so želeli prihraniti. Sabo so večinoma vozili prav vse, od wc papirja do mineralne vode. Bivanje v kampu pa jim je omogočilo dokaj poceni preživetje na ozemlju bivše Jugoslavije.

V zadnjem razredu osnovne šole sem se morala odločiti za nadaljnje šolanje. 

Istralandia: pubertetnik tja pač mora iti

Istralandia

Istralandia

Istralandia je že dolgo časa cilj, ki je za mojo enajstletno hči v prvem planu vsakič, ko se odpravimo v Finido. Kdaj bo Istralandia le prišla na vrsto, sprašuje. Pa odgovarjam: “Počasi, šele prišli smo! Najprej pospravi svoje stvari na svoje mesto, potem pa morda v naslednjih dneh ta tvoja Istralandia le pride na vrsto!” Pravzaprav nimam namena tja it zapravljat denarja in zgubit celega dneva za to, da ležim nekje v senci, pa da moram še plačevat za to, ko pa je morje praktično zastonj in v senci tudi lahko ležim…o, ne in ne! To meni pač ni po volji. Pravzaprav mi je…nekje zadaj si želim tudi jaz plavanja v sladki vodi in ležanja v senci s knjigo v naročju in imeti mir, da mi otrok stalno ne skače po glavi- mami to, mami ono… samo nekako se moram izmazat. Ne morem otroku pojasnjevati vpričo vseh, da pravzaprav nimam denarja, da bi plačala celodnevne karte zanjo, za njeno prijateljico in še zase. Pa še hrano bo treba tam kupit,  za par ur iti se pa res ne splača. Komaj vsako leto spravim skupaj za to, da smo lahko tu toliko časa, pa da splaniram vse, kar bomo pojedli in za vse lunaparke in sladolede, prav zares pa nimam v planu še tega! Istralandia! Pa kaj še!!