Istra in njena zgodovina

facebooktwittergoogle_pluspinterest

Istra

Istra

Istra

Istra je čudovita stara pokrajina, največji polotok vzhodne obale Jadranskega morja. Obsega nekaj manj kot 3900 kvadratnih kilometrov. Sega od Milj (Muggia) na vzhodu do naselja Volosko pri Opatiji. Cela istrska obala je dolga okoli 600 km. Od skrajne severne do skrajno južne točke pa je približno 100 km. Na severu jo nekako omejuje Čičarija. Lepo viden kraški rob jo vidno loči od celine. Strme kamnite obale na zahodni strani obliva morje Tržaškega zaliva, vthodno obalo pa morje Kvarnerja. To privlačno sredozemsko ozemlje sestavlja dvoje različnih podnebij, dvoje načinov življenja, dve vrsti turističnih ponudb. Na eni strani obala, kjer so ohranjeni mnogi dragoceni ostanki antične dediščine in notranjost Istre z ostanki srednjega veka, po drugi strani pa bogastvo turistične ponudbe, ki obsega vse od pohodništva, rekreacije in športa do dopustniško turistične ponudbe.
Istra se deli na tri geografska področja. Te imenujejo Bela, Siva in Rdeča Istra. Zakaj? Del na severu, tržaški kraški svet in Čičarija je znan po veliko padavinah, vendar tam vlada suša zaradi kraških tal in voda hitro ponikne. Zaradi velikih kamnitih kraških prostranstvih se ta del imenuje Bela Istra.
Osrednji del je značilen po rečnih dolinah in flišnih skalah. Tam pa je tudi več vode in rastlinja. V tem delu izvirajo največje istrske reke: Mirna, Pazinčica in Raša. Ime Siva Istra ima po sivi barvi, ki jo dobi pozimi, pa tudi zaradi glinastih naslag.
Najplodnejša in najbolj naseljena pa je Rdeča. Obsega del ob morju, ki je znan po razčlenjenosti in rdeči zemlji.
K ozemlju Istre geografsko sodijo tudi manjše skupine otokov, posebej je pomemben Brionski arhipelag s 14 otoki, ki je tudi narodni park. Zaščitena področja so tudi gozd Zlati rt v Rovinju, Limski zaliv, Pazinska jama, Motovunski gozd , rt Kamenjak itd.

Nekaj zgodovine

Istra je postala kopno pred 100-140 miljoni let. Ko so se pojavile prve živali, so bile navzoče tudi na tem ozemlju. Sledovi dinozavrov iz jurske dobe so se ohranili na večih krajih, npr na otočku Vanga (Brijoni), v zalivu Sv. Pavao (Bale) in Fenoligi (Premantura). V jami blizu Pule so našli spomenik iz paleolitika, najstarejše delo človeških rok v tem delu Evrope. Star je celih 900 tisoč let! Istra nam predstavlja mnoge dragocene najdbe iz gradišč, jam in nekropol. Na območju Medulina so najdišča iz obdobja neolitika. Pomembni ostanki gradiščarskih naselij so v bližini Rovinja(Gradišče Makadanj). Istra ima ime po prvotnih ilirskih prebivalcih Histrih. Ozemlje so si v preteklosti delili Rimljani, najznačilnejši ostanek te dobe je Puljska Arena. Potem so ji vladali Bizantinci, Langobardi, Franki Karla Velikega, nato oglejski patriarhi, za njimi pa je bilo ozemlje priključeno Beneški republiki. Prvo mesto, ki je privolilo v to, je Poreč. Za njim pa še Umag, Novigrad, sv.Lovreč, Motovun, Koper, Izola, Rovinj in Piran. Po propadu beneške republike je območje prevzela tedanja Avstrija. Po prvi svetovni vojni je ozemlje prešlo pod Italijo. Po drugi pa je Istra deljena na dve območji, cono A in cono B. Cona A je kasneje pripadla Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Po razpadu Jugoslavije pa si jo delita Slovenija in Hrvaška. Mnenja o pravični delitvi še vedno burijo duhove….

 

Istra in njeni srednjeveški gradovi

Drugje po Evropi so srednjeveški gradovi videti drugače. Taki so v Istri le redki, le na petih krajih jih najdemo. Istra pa ima večinoma močno utrjena mesteca. Rečejo jim kašteli.

Slide6

Srednjeveške freske v Istri

Večina fresk je nastalo med 11. In 14. stoletjem. Neposlikane cerkve so imeli za nedokončane. Po 17. Stoletju pa so večino prepleskali, ker so estetiko pojmovali na drug način. Slike so imele namen poučevanja nepismenih vernikov. Predstavljale so svetopisemske zgodbe, življenje Marije in svetnikov. Najznačilnejše freske so svetovno znane v cerkvici Hrastovljah- slovenska Istra, manj znana pa je ljudem cerkev Svete Marije na Škrilinah v Beramu, vasi blizu Pazina.

facebooktwittergoogle_pluspinterest

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja